Pogosta vprašanja

FAQ

Odgovori na najbolj pogosto zastavljena vprašanja o dimnikih.

Pogosta vprašanja
Kako določiti potreben premer in tip dimnika?

Za določitev premera dimnika se uporabljata dve metodi:

1. Računalniški izračun (za zahtevnejše primere pri večjih toplotnih močeh).

2. Uporaba diagramov za dimenzioniranje (hitra, enostavna in natančna metoda).

Za določitev premera dimnika s pomočjo diagramov za dimenzioniranje je potrebno poznati:

  • vrsto uporabljanega goriva (plin, kurilno olje, trda goriva, peleti),
  • toplotno moč kotla v kW,
  • izstopno temperaturo dimnih plinov,
  • aktivno višino dimnika (od priključka dimne cevi na dimnik do vrha dimnika).

S temi podatki se izbere ustrezen diagram (glede na dimniški sistem) in iz njega odčita potreben premer dimnika.

Kakšna so priporočila glede premerov dimnikov v enodružinskih hišah?

Enodružinske hiše imajo običajno do 200 m2 ogrevane površine (redko več), toplotne moči kotlov za centralno ogrevanje pa danes redko presegajo 35 kW in še to skoraj izključno pri kotlih na trda goriva. Ker je večina inštaliranih moči kotlov v zelo majhnem razponu (med 25 in 35 kW), lahko s precejšnjo natančnostjo podamo priporočila glede potrebnih premerov dimnikov:

  • centralno ogrevanje s peleti, kurilnim oljem in plinom     Ø 14 cm
  • centralno ogrevanje – kondenzacijske peči     Ø 12 – 14 cm
  • centralno ogrevanje na trda goriva     Ø 18 cm
  • lončene peči, kaminske peči     Ø 18 cm
  • oprti kamini     Ø 20 – 25 cm
Kje v stavbi naj bo dimnik postavljen?

Dimnik naj bo v stavbi postavljen čim bližje slemenu, saj bo tako njegova višina nad streho najmanjša, poleg tega pa dimnik najdlje poteka v ogrevanem delu stavbe in se na ta način dimni plini manj ohlajajo.

Smiseno se je izogibati postavitvi dimnika ob (na) zunanji steni ali pri kapni strani objekta. Višina dimnika je takrat najmanjša, s tem je slabši tudi vlek, to pa zlasti neugodno vpliva na delovanje sobnih kaminov. Zaradi zagotovitve zadostne aktivne višine dimnika mora biti njegova višina nad streho večja, to pa slabo vpliva na njegovo statično stabilnost. Zato je potrebno dimnik dodatno statično ojačati in za njim namestiti snegobrane, kar pa podraži izvedbo.

Kako velike morajo biti odprtine v etažnih ploščah?

Odprtine v etažnih ploščah morajo biti ca. 6 cm večje od osnovne dimenzije dimniškega plašča. Večje odprtine močno olajšajo vgradnjo dimnikov, saj je zlasti pri večetažnih stavbah odprtine v etažnih ploščah težko izdelati natančno eno nad drugo.

Po montaži dimnika se v špranje, ki ostanejo, vstavijo plošče iz trde mineralne volne, ki omogočajo dilatiranje dimnika.

Kako izvedemo prehod dimnika skozi streho?

Pri prehodu dimnika skozi strešno konstrukcijo je najbolje uporabiti držalo dimnika. Držalo je možno vgraditi tako, da so nosilne ploščice pritrjene na/pod špirovce ali pa med špirovci.

Prednosti držala dimnika:

  • zanesljiva statična opora pri prehodu dimnika skozi strešno konstrukcijo,
  • omogoča vertikalne pomike dimnika, ki nastanejo zaradi termičnih raztezkov,
  • je negorljiv in trajen.

Ali morajo biti dimniki ometani oz. obzidani?

Normalno je, da se se izpostavljene zunanje površine dimnika, kadar je ta postavljen v hiši, dekorativno omeče z ometom ali jih obloži z negorljivimi suhomontažnimi ploščami.

V podstrešju dimnika zgolj zaradi požarne zaščite ni potrebno ometavati, je pa priporočljivo, da ga dodatno toplotno zaščitite s toplotno-izolacijskimi ploščami iz negorljivega materiala – mineralne volne.

Kakšen mora biti odmik dimnika od gorljivih materialov?

Odmik dimnika od gorljivih materialov je karakteristika posameznega dimniškega sistema in je različna.

V splošnem naj za Schiedel sisteme z betonskimi zunanjimi plašči razdalja do lesenih tramov in lesenih sten znaša vsaj 5 cm.
Vmesni prostor mora biti zapolnjen z negorljivim in toplotno neprevodnim gradbenim materialom, ki ne spreminja svoje oblike (plošče iz mineralne volne).

Upoštevati je potrebno tudi gradbene predpise, ki veljajo v državi.

Ali lahko na dimnike priključimo več kurišč?

Na dimnike lahko priključimo tudi več kurišč, ki pa morajo biti kurjena z isto vrsto goriva in morajo delovati po enakem principu.

Tako lahko na eno dimniško vertikalo priključimo do 3 atmosferske plinske peči, s posameznimi močmi do max. 30 kW (skupno torej max. 90 kW). Pri tem lahko znaša razdalja med najnižje in najvišje ležečim priključkom max 6,5 metrov.

Prav tako lahko na eno dimniško vertikalo priključimo do 3 peči na trda goriva, s posameznimi močmi do max 20 kW (skupno torej max. 60 kW). Pri tem lahko znaša razdalja med najnižje in najvišje ležečim priključkom max 6,5 metrov.

Pri takšnih izvedbah mora biti premer dimnika dimenzioniran na skupno toplotno moč!

Katera kurišča potrebujejo svoj dimnik?

Svoj dimnik potrebujejo:

  • vsa kurišča na trda goriva in kurilno olje z močjo večjo od 20 kW,
  • vsa atmosferska plinska kurišča z močjo večjo od 30 kW,
  • vsa kurišča z gorilniki s puhalom (ne glede na vrsto goriva),
  • sobni kamini,
  • lončene peči,
  • vsa posebna kurišča.
Kakšna je najmanjša potrebna višina dimnikov?

Najmanjša potrebna višina “lastnih” dimnikov, torej dimnikov z enim priključkom je 4 m, merjeno od priključka peči na dimnik, do vrha dimnika.

Pri zbirnih dimnikih, na katere so priključene peči z naravnim vlekom na trda goriva, je najmanjša višina 5 m.

Najmanjša potrebna višina dimnikov za odprte kamine je 4,5 m.

Kako visok mora biti dimnik nad streho?

Pri določevanju potrebne višine dimnika nad streho so se uveljavila določena pravila, ki so vezana na naklonske kote streh. Tako v osnovi ločimo 3 kategorije streh:

1.  Strehe z naklonskim kotom večjim od 20 stopinj

Pri teh strehah velja, da naj dimnik pri postavitvi blizu strešnega slemena sega najmanj 40 cm nad višino slemena. Če je dimnik od strešnega slemena oddaljen več kot 1,5 m, naj znaša horizontalna razdalja med ustjem dimnika in površino strehe najmanj 2,3 m, pri tem da mora biti pravokotnica dimnika na strešino visoka najmanj 1 meter.

2. Strehe z naklonskim kotom manjšim od 20 stopinj
Pri strehah z naklonom manjšim od 20 stopinj je potrebna višina dimnika nad streho 1 m.

3. Ravne strehe
Pri ravnih strehah je pravilo enako kot pri strehah z naklonom manjšim od 20 stopinj, le da se tu v praksi pogosto pojavljajo atike, ali v primerih velikih ravnih streh razne nadgradnje, pri katerih je potrebno upoštevati to, da mora dimnik segati vedno 1 m preko tovrstne “ovire”.

Kakšni so možni ukrepi za statično ojačanje dimnikov nad streho?

Pri montažnih dimniških sistemih ABSOLUT, UNI plus, QUADRO in MULTI so dimniški plašči izdelani tako, da imajo v vogalih odprtine, v katere se vstavijo rebraste armaturne palice in zalijejo z zalivno malto.

Priporočamo uporabo Schiedlovega kompleta za statično ojačanje dimnika. Tako bodo dimniki z večjo prosto višino nad streho statično precej bolj varni.

Kot alternativa omenjeni varianti je primerna tudi klasična obzidava dimnika od zadnje etažne plošče ali konzolne plošče.

Ali morajo biti dimniki v podstrešju in nad streho dodatno izolirani?

Priporočljivo je, da se dimnike v neogrevanih podstrešjih in nad streho dodatno toplotno izolira, saj se na ta način zadrži višja temperatura dimnih plinov, s tem pa boljši vlek v dimniku. Poleg tega lahko s tem preprečimo neželeno kondenzacijo dimnih plinov v dimniku.

Montažne dimnike je potrebno dodatno toplotno izolirati kadar so višji od 15m.

Kje na dimniku vgraditi čistilna vratca?

Vratca za čiščenje je potrebno vgraditi na dnu dimnika. Poleg tega je priporočljivo vgraditi vratca tudi na podstrešju, ali pa vsaj zagotoviti možnost ometanja preko vrha (ustja) dimnika. V tem primeru je potrebno zagotoviti tudi ustrezno varen dostop do ustja dimnika.

Pri nepohodnih strehah/podstrešjih, oziroma kadar ni možen dostop za čiščenje skozi ustje (vrh) dimnika, je po posvetu z dimnikarjem potrebno urediti vratca za čiščenje na podstrešju oz. v vrhnjem nadstropju stavbe.

V katerih prostorih vratc ni dovoljeno vgrajevati?

Vratc zaradi higijenskih in varnostnih razlogov ni priporočljivo vgrajevati v spalnicah in otroških sobah. Možno je namreč, da starejša vrata ne tesnijo dobro, zato lahko ob morebitnem uhajanju dimnih plinov v prostor pride do zastrupitev ali celo do zadušitev.

Ali priključiti odvod kondenzata na hišno kanalizacijo?

Zaradi visokih izkoristkov sodobnih peči, so temperature dimnih plinov na izstopu iz peči relativno nizke. Zaradi tega lahko v dimnikih pogosto pride do kondenzacije dimnih plinov. Ker so sodobni dimniki vsi opremljeni s kondenznimi posodami, jih je smiselno in priporočljivo preko talnega sifona povezati z odtočnim sistemom.

Kaj pomeni oznaka dimniškega sistema na CE deklaraciji?

Dimniški sistemi dani na trg morajo biti certificirani v skladu z veljavnimi evropskimi standardi in sicer:

EN 13063-1, -2, -3 za dimnike s keramičnimi tuljavami

in

EN 1856-1, -2 za dimnike s tuljavami iz nerjaveče pločevine.

Za vsak dimniški sistem dan na trg mora proizvajalec izdati ustrezno Izjavo o skladnosti iz katere so razvidne njegove tehnične lastnosti in namen uporabe.

Ker so dimniški sistemi primerni za priključitev kurilnih naprav na različne vrste goriv in režime obratovanj, imajo običajno navedenih več označb, iz katerih so razvidni namen in pogoji obratovanja. Za uporabnike je priporočljivo, da poznajo pomene teh oznak.

Dimniški sistemi s keramičnimi tuljavami (npr. ABSOLUT, MULTI, UNI plus) so certificirani po standardih skupine EN 13063, kjer je:

EN 13063-1: odpornost na vžig saj,

EN 13063-2: odpornost na delovanje v vlažnem,

EN 13063-3: dimniki z zračnimi kanali.

 

1. Primer označbe dimniškega sistema s keramično tuljavo po standardu EN 13063-1:

T400  N1  D3  G50

kjer pomeni:

T400 = največja trajna temperaturna obremenitev sistema med obratovanjem

N1 = dimniški sistem za delovanje v podtlaku

(možne označbe tudi P = nadtlak do 200 Pa in H = nadtlak do 5000 Pa)

D = suho obratovanje (D = dry)

(možna oznaka tudi (W = wet) za obratovanje v vlažnem območju)

3 = razred korozijske odpornosti

1 = plin

2 = plin in olje do 0,2 % vsebnosti žvepla in netretiran les

3 = plin, olje in trda goriva

G = sistem odporen na požar saj

(možna tudi oznaka “O”, za sisteme, ki niso odporni na požar saj)

50 = potreben odmik dimnika od gorljivih materialov v mm

 

2. Primer označbe dimniškega sistema s kovinsko tuljavo po standardu EN 1856-1:  

T200  P1  W V2 L50050 O00

kjer pomeni:

T200 = največja trajna temperaturna obremenitev sistema med obratovanjem

P1 = dimniški sistem za delovanje v nadtlaku

(možne označbe tudi N = podtlak in H = nadtlak do 5000 Pa)

W = mokro obratovanje (W = wet)

(možna oznaka tudi (D = dry) za suho obratovanje)

V2 = razred korozijske odpornosti

V1 = plin

V2 = plin in olje do 0,2 % vsebnosti žvepla in netretiran les

V3 = plin, olje in trda goriva

L50 = oznaka materiala kovinske tuljave (L50  = AISI 316L)
050 = debelina pločevine v mm (050 = 0,5 mm)

O = sistem ni odporen na požar saj

(možna tudi oznaka “G”, za sisteme, ki so odporni na požar saj)

50 = potreben odmik dimnika od gorljivih materialov v mm

Kako je z zaščito pred padavinami na vrhu dimnikov?

Strešice oz. dežne kape načeloma ovirajo normalen tok dimnih plinov.

Vendar njihovo vgradnjo priporočamo na vseh dimnikih, ki so v uporabi le občasno (dimniki sobnih kaminov), ali pa služijo kot rezervni dimniki (predvsem v večstanovanjskih stavbah).

Strešice so obvezne na vseh dimnikih, ki imajo nerjaveče ali plastične dimne tuljave in ki niso povezani z odtokom kondenzata.

Če je dimnik povezan z odtočnim sistemom, strešice načeloma ne potrebuje.

Pri Schiedelu ponujamo dva tipa dežnih kap:

– pokrov konusa (v kombinaciji s konusnim nastavkom)

– omega zaključek (v kombinaciji z dilatacijsko rozeto)